Pacientovi monitorji so bistvena orodja v medicinskih okoljih, ki zagotavljajo podatke v realnem času o pacientovih vitalnih znakih. Ti monitorji prikazujejo različne parametre, ki pomagajo zdravstvenim delavcem oceniti stanje pacienta in se takoj odzovejo na kakršne koli spremembe. Ta članek želi razložiti pet skupnih parametrov monitorjev pacientov, njihov pomen in kako nepravilnosti v teh parametrih lahko kažejo na posebne zdravstvene težave.

Kaj je pacient monitor?

Pacient Monitor je naprava, ki se uporablja v zdravstvenih okoljih za nenehno merjenje in prikaz različnih fizioloških parametrov pacienta. Ti monitorji so ključni v enotah intenzivne nege (ICU), operacijskih dvoranah, urgentnih oddelkih in drugih območjih, kjer je potrebno stalno opazovanje bolnikovega stanja.

Pet skupnih parametrov bolnikov

Najpogostejši spremljani parametri so:

• Elektrokardiografija (EKG)

• Krvni tlak (BP)

• Nasičenost s kisikom (SPO2)

• Dihalna hitrost (RR)

• Temperatura

1. elektrokardiografija (EKG)

Kaj je EKG?

Elektrokardiografija meri električno aktivnost srca. EKG je predstavljen kot valovna oblika na monitorju, ki prikazuje srčni ritem in električno prevodnost.

Kako se meri EKG?

Elektrode so nameščene na pacientovi koži v določenih točkah, da se zazna električne impulze, ki jih ustvarja srce. Ti impulzi se nato prikažejo kot neprekinjeni graf na monitorju.

Pomen EKG

• Srčni utrip: Število srčnih utripov na minuto.

• Srčni ritem: vzorec in pravilnost srčnih utripov.

• Električna prevodnost: prikazuje električno aktivnost, ko potuje skozi srčno mišico.

• Pogoste nepravilnosti EKG in s tem povezani pogoji

• Bradikardija: srčni utrip manj kot 60 utripov na minuto. Lahko označuje vprašanja, kot sta hipotiroidizem ali srčni blok.

• Tahikardija: srčni utrip nad 100 utripov na minuto. Lahko predlaga pogoje, kot so vročina, dehidracija ali tesnoba.

• Aritmije: nepravilna srčna utripa, ki lahko kažejo na atrijsko fibrilacijo, ventrikularno fibrilacijo ali druge srčne razmere.

• Spremembe segmenta ST: Višina ali depresija v segmentu ST lahko kažejo na miokardni infarkt (srčni infarkt) ali ishemijo.

2. krvni tlak (BP)

Kaj je krvni tlak?

Krvni tlak je sila, ki ima kroženje krvi na stenah krvnih žil. Meri se v milimetrih živega srebra (MMHG) in zabeležena kot dve vrednosti: sistolični (tlak med srčnimi utripi) in diastolični (tlak med srčnimi utripi).

Kako se meri krvni tlak?

Krvni tlak se običajno meri z uporabo manšete, nameščene okoli roke. Manšeta se napihne, da začasno ustavi pretok krvi in ​​nato počasi deflalira, pri čemer meri tlak, ko se krvni pretok nadaljuje.

Pomen krvnega tlaka

• Sistolni tlak: odraža pritisk v arterijah, ko srce bije.

• Diastolični tlak: označuje tlak v arterijah, ko srce počiva med utripi.

• Pogoste nepravilnosti krvnega tlaka in s tem povezani stanji

• Hipertenzija: visok krvni tlak (≥130/80 mmHg). Lahko privede do srčnih bolezni, možganske kapi in težav z ledvicami.

• Hipotenzija: Nizek krvni tlak (≤90/60 mmHg). Lahko povzroči omotico, omedlevo in šok.

• Ortostatska hipotenzija: pomemben padec krvnega tlaka na stoječe, kar lahko povzroči omotico in omedlevi.

3. Nasičenost s kisikom (SPO2)

Kaj je nasičenost s kisikom?

Nasičenost kisika meri odstotek molekul hemoglobina v krvi, ki so nasičeni s kisikom. Je kritičen pokazatelj, kako učinkovito se prevaža kisik v tkiva telesa.

Kako meri nasičenost s kisikom?

SPO2 se meri neinvazivno z uporabo impulznega oksimetra, ki je običajno nameščen na prstu, ušesni ušesni ali prsti. Naprava uporablja absorpcijo svetlobe skozi pulzirajočo žilno dno za določitev nasičenosti s kisikom.

Pomen nasičenosti s kisikom

• Običajni razpon: običajno med 95% in 100%.

• Hipoksemija: nasičenost s kisikom pod 90%, kar kaže na nezadostni kisik v krvi, kar zahteva takojšnjo zdravniško pomoč.

• Pogoste nepravilnosti SPO2 in z njimi povezani pogoji

• Nizka SPO2 (hipoksemija): lahko je posledica stanj, kot so kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB), pljučnica, astma ali sindrom akutne dihalne stiske (ARDS).

• Visok SPO2: redko vprašanje, razen če je povezano z neprimerno terapijo s kisikom, kar lahko povzroči toksičnost kisika pri ranljivih populacijah.

4. dihalna hitrost (RR)

Kaj je dihalna hitrost?

Hitrost dihanja je število vdihov na minuto. To je ključnega pomena, ki odraža bolnikovo zdravje in učinkovitost dihal.

Kako se meri hitrost dihanja?

Hitrost dihanja je mogoče izmeriti z opazovanjem dviga in padca prsnega koša ali z uporabo senzorjev, ki zaznajo pretok zraka ali prsnega koša.

Pomen dihalne hitrosti

• Običajni domet: Običajno 12-20 vdihov na minuto za odrasle.

• Dihalni vzorci: Spremembe hitrosti in globine dihanja lahko kažejo na različne zdravstvene težave.

• Skupne nepravilnosti dihalne hitrosti in z njimi povezani pogoji

• Tachypnea: Povečana hitrost dihanja (več kot 20 vdihov na minuto). Lahko povzročajo stanja, kot so vročina, tesnoba, pljučne okužbe ali srčno popuščanje.

• BRADYPNEA: Zmanjšana hitrost dihanja (pod 12 vdihov na minuto). Lahko opazimo pri prevelikem odmerjanju opioidov, poškodbah glave ali hudemu hipotiroidizmu.

• Apneja: obdobja brez dihanja, kar lahko kaže na spalno apnejo, preveliko odmerjanje drog ali huda dihalna stanja.

5. Temperatura

Kaj je temperatura?

Telesna temperatura je merilo sposobnosti telesa, da ustvarja in se znebi toplote. Je kritičen pokazatelj presnovne aktivnosti in splošnega zdravja.

Kako se meri temperatura?

Temperaturo lahko merimo s termometri, nameščenimi oralno, rektalno, aksilarno (pod roko) ali prek ušesa (timpanic). Napredni monitorji bolnikov pogosto vključujejo temperaturne sonde, ki zagotavljajo neprekinjeno odčitavanje.

Pomen temperature

• Normalno območje: Običajno od 97 ° F do 99 ° F (36,1 ° C do 37,2 ° C).

• Vročilna stanja: povišana telesna temperatura (vročina) pogosto kaže na okužbo ali vnetje.

• Skupne temperaturne nepravilnosti in s tem povezani pogoji

• Hipertermija (vročina): povišana telesna temperatura nad 100,4 ° F (38 ° C). Lahko povzročijo okužbe, vročinski udarec, vnetna stanja ali nekatera zdravila.

• Hipotermija: telesna temperatura pod 95 ° F (35 ° C). Rezultati dolgotrajne izpostavljenosti mrazu, šoku ali nekaterih presnovnih motnjah.

• Temperaturna nestabilnost: nihanja je razvidno v pogojih, kot so sepsa ali motnje ščitnice.

Vključevanje parametrov za celovito spremljanje

Spremljanje teh petih parametrov zagotavlja celovit pogled na bolnikovo zdravje. Vsak parameter daje edinstven vpogled, njihova integracija pa omogoča izvajalcem zdravstvenih storitev, da odkrijejo zgodnje znake poslabšanja, natančne diagnoze in izvajajo pravočasno intervencijo. Na primer:

• Kardiopulmonalno oživljanje (CPR): Učinkovit CPR zahteva neprekinjeno spremljanje EKG, BP in SPO2, da se zagotovi ustrezna perfuzija in oksigenacijo.

• Post-kirurška oskrba: Tesno spremljanje vseh petih parametrov je ključnega pomena za odkrivanje zapletov, kot so krvavitev, okužba ali odpoved dihanja.

• Kronično obvladovanje bolezni: Bolniki s kroničnimi stanji, kot so srčno popuščanje, KOPB ali diabetes, imajo koristi od rednega spremljanja za upravljanje njihovih stanj in preprečevanje akutnih epizod.

Monitorji pacientov igrajo kritično vlogo v sodobnem zdravstvenem varstvu z nenehnim sledenjem esencialnim fiziološkim parametrom. Razumevanje petih skupnih parametrov - ECG, krvnega tlaka, nasičenosti s kisikom, hitrosti dihanja in temperature - vpliva na prepoznavanje njihovega pomena pri oskrbi pacientov. Vsak parameter ponuja ključne informacije o bolnikovem zdravju, nepravilnosti teh odčitkov pa lahko kažejo na različne zdravstvene stanja, ki vodijo zdravstvene delavce pri zagotavljanju učinkovitega in pravočasnega zdravljenja. Z vključevanjem teh parametrov monitorji pacientov pomembno prispevajo k izboljšanju rezultatov pacientov in zagotavljanju celovite oskrbe.